četrtek, 3. oktober 2019

1.& 2. teden (31.8.−15.9.)



Bienvenidos al país de la dieta mediterránea, de la siesta, del fútbol, de los horarios imposibles y las playas interminables. Bienvenidos a España.
 

Na težko pričakovano pot v Valencio sva se z Alijem odpravila v soboto, 31. 8., in s tem začela svojo trimesečno izmenjavo.

Vikend sva posvetila aklimatizaciji in se v nedeljo odpravila nakupovat osnovne gospodinjske pripomočke in hrano. Kar se je izkazalo za pravo avanturo, kajti v Španiji je ob nedeljah odprto le malokaj, zatorej sva za pot do trgovine porabila precej več kot bi sicer.

V ponedeljek so naju odpeljali na ogled najinih delovnih mest. Sama bom delala v Inštitutu za Biomedicino. Oddelek se ukvarja predvsem z interakcijami med proteini. Doumevanje poteka teh interakcij ter njihovega pomena bi privedlo do boljšega razumevanja tistih molekularnih mehanizmov v celici, ki vodijo do napredovanja rasti tumorja.
Z uporabo biofizikalnih metod poskušajo razumeti tiste aspekte genov, ki so odgovorni za pospešeno delitev celic in s tem zagotoviti možna terapevtska sredstva, ki bi to preprečevala. Tako so v preteklosti dokazali, da je z motnjo interakcij med proteini možno direktno inducirati apoptozo v celicah kronične limfocitne levkemije B in ksenografičnih modelih raka na dojki (= tkivo ali celice iz tumorja bolnika, ki se vcepijo imunsko oslabljenim ali humaniziranim miškam).

Z mojo mentorico Lidio se osredotočava predvsem na tri proteine:

Točenje mQ (ultrapure) H2O

 
Konec tedna sem se odpravila na bližnji bazen. Teh je tu, ne glede na to, da je Valencia obmorsko mesto, več kot na pretek. Zato ni čudno, da so Španke tako dobre plavalke. Mireia Belmonte García je, na primer, prva ženska olimpijska prvakinja v zgodovini španskega plavanja in splošno priznana kot največja španska plavalka vseh časov. Pri svojih 28 letih je postavila že 5 svetovnih rekordov. Leta 2016 je na olimpijskih igrah osvojila bronasto in eno zlato medaljo, v letu 2012 pa dve srebrni. Istega leta so se na olimpijskih igrah močno izkazale tudi španske sinhrone (umetnostne) plavalke. S koreografijo na temo morske pošasti so osvojile tretje mesto, z duetom na temo tanga pa drugo. (Priporočam ogled posnetkov obeh rutin na youtube-u, saj so Španke prepoznavne predvsem po tem, da dajejo velik poudarek na umetniški vtis.) Pravijo tudi, da Španke trenirajo največ izmed vseh sinhronih plavalk udeleženih na olimpijskih igrah. Ona Carbonell, trenutno najbolj uspešna španska umetnostna plavalka, v vodi preživi po 10 ur na dan (seveda pa ne smemo pozabiti še na vsakodnevne suhe treninge). Zaradi svoje ljubezni do vode dobila naziv Barcelonske morske deklice, kar ni presenetljivo, glede na to, da zase pravi, da se bolje počuti v vodi, kot izven nje. Je športnica, ki je osvojila največ svetovnih medalj katerekoli plavalne discipline v zgodovini (to je 42 zlatih, 26 srebrnih in 24 bronastih medalj−med njimi tudi obe zgoraj navedeni olimpijski medalji).


Presenetljivo prazen bazen na katerem sem preživela nedeljo


Španske sinhrone plavalke na Olimpijskih igrah 2012 (Vir: The Star)



V petek so naju obiskali sošolci, ki so prišli na dvotedenski oddih v Valencio, da ujamejo še zadnje sproščene trenutke na soncu, preden se odpravijo na faks. Soboto smo tako preživeli skupaj na plaži ter v njihovem apartmaju blizu le te. A vreme je bilo žal kaverno in čeprav smo se vetru in oblakom navkljub zagnani odpravili na plažo in v vodo, sta nas reševalca kmalu opozorila na rdečo zastavo ter prepoved kopanja. Fantje so se tako odločili za igro odbojke na mivki, medtem ko sem sama uživala na sprehodu po plaži.

Rdeča zastava plapola v močnem vetru

Fotografija fantov posneta nekaj dni kasneje, ko se je Valencia ponovno kopala v soncu



















Večer sem preživela ob kovčkih in pakiranju, saj sva se naslednji dan selila v Russafo (četrt, ki je od centra mesta oddaljena zgolj 10 minut hoje). Novo stanovanje je neprimerljivo bolj prostorno od prejšnjega, poleg tega pa situirano v veliko bolj živahni soseski.
Popoldne sem preživela v raziskovanju nove okolice. Zvečer pa sem se sprehodila do bara na sosednji ulici, kjer so imeli tako imenovan Blues party. Lokalna plesna šola vsako drugo nedeljo organizira odprt dogodek z namenom navdušiti ljudi za plesanje bluesa. 4 urni dogodek je preplet plesa, pogovora in spoznavanja ljudi v več kot prijetnem vzdušju. Za lastnika bara se je izkazalo, da prihaja iz Gorice in posledično pozna nekaj osnovnih slovenskih izrazov, iz česar se je razvila posebna interakcija: sama sem pijačo naročila v Španščini, on pa mi je postregel v slovenščini.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

12. teden (25.11.−1.12.)

Lo mágico de casa es que se siente bien irse y se siente aún mejor volver  − Wendy Wunder Moj zadnji teden v laboratoriju je minil...