Un niño educado sólo en la escuela es un niño sin educación
−George Santayana
Pretekli teden se
je izkazal za precej nevarnega. V ponedeljek sem se precej močno porezala na
okrušeni stekleni hokejki (laboratorijski pripomoček, ki se uporablja za
opravljanje razmaza kulture na trda gojišča). V torek je Lucy pripravljala 5M
NaOH in ko je postavila čašo na magnetni mešalnik, je ni takoj pokrila s
parafilmom. Ko sem zrak vdihnila skozi usta, se mi je zaletelo. Začela sem
hlastati za zrakom, nikomur ni bilo jasno zakaj, sama pa jim nisem mogla
povedati. Kar par sekund je trajalo, da so iz mojega kriljenja z rokami razbrali,
da je kriv NaOH in ga pokrili. Naslednji dan sem na gojišča nacepljala celice.
Takrat pa je sodelavki z zgornje police padla (na srečo prazna) stiroporna
škatla. Zadela je mojo glavo, mi z nosa zbila očala ter se odbila naravnost v
plamen. K sreči smo jo pravočasno umaknili in izgubili zgolj en vzorec. Na škatli,
gojiščih ali meni ni bilo nobene škode.
V petek pa smo vseeno teden srečno zaključili s službeno večerjo, katere so se udeležili ljudje iz celega inštituta in tako proslavili, da smo preživeli še en teden.
V soboto sva se z Alijem po
odhodu deklet odpravila v mestece Port Saplaya, katerega so par dni prej
obiskale tudi one.
Urbanistično načrtovanje
Port Saplaye je precej nenavadno, saj je sestavljena iz linije stavb, ki poteka ob plaži in se nadaljuje v pristanišče,
ki se nahaja v središču mesta.
Ta karakteristika je skupaj s toplimi pastelnimi barvami fasad kriva za to, da je mestece dobilo
naziv ''male španske Benetke''.
 |
| Satelitski pogled na to neobičajno mestece |
Ni komentarjev:
Objavite komentar