3. teden (16.9.−22.9.)

Siempre estoy haciendo lo que no puedo hacer, con el fin de aprender cómo hacerlo.

− Vincent Van Gogh

Moj teden se je začel nadvse delovno, saj sem v laboratoriju preživela vse od devete ure zjutraj, do pol osme zvečer. Ta teden sva se z Lidio posvetili Western blott metodi.

Western blotting je ključna tehnika v celični in molekularni biologiji. V večini primerov se uporablja za zaznavanje prisotnosti specifičnega proteina v vzorcu pridobljenem iz celic ali tkiva. Beljakovine med seboj ločimo glede na njihovo molekulsko maso oz. strukturo skozi gelsko elektroforezo.

Da bi beljakovine naredili dostopne za odkrivanje protiteles, jih je treba z gela premakniti na membrano. Najpogosteje uporabljena metoda za prenos beljakovin se imenuje elektroblotting. Ta s pomočjo električnega toka negativno nabitim beljakovinam omogoči prehod iz gela proti pozitivno nabiti anodi in s tem v membrano. Na membrano preneseni proteini se tedaj pojavijo v lepo vidnih band-ih. Membrano nato inkubiramo s specifičnim protitelesom.

Protitelesa se vežejo zgolj na tisto beljakovino, ki nas zanima. Ko kasneje membrano izperemo, se izperejo tudi protitelesa, ki se niso vezala na membrano in so za nas neuporabna.

Membrano nato »razvijemo« s pomočjo kemiluminiscence ali fluorescence. Debelino in položaj band-a nato primerjamo s tistimi na markerju, kar nam pove ali so se v vzorcu nahajali želeni proteini ter njihovo količino.

Izdelovanje gelčkov za elektroforezo je resna stvar

Po končanem delu sem odhitela v kavarno, kjer se vsak ponedeljek odvija špansko-angleška pogovorna skupina. Glede na raven znanja jezika te razporedijo v skupino, kjer naj bi se 45 minut pogovarjal v angleščini in 45 v španščini, vendar se je naša skupina nekako spontano odločila za mešan pogovor v obeh jezikih. Našo družbo smo sestavljale osebe najrazličnejših nacionalnosti: Španec, Angležinja, Nemka, Japonka ter Nizozemka.

Torkovo dopoldne sem preživela v galeriji, kjer se odvija razstava Vincent Van Gogh Alive. V razstavi so do umetnosti pristopili na nov, drugačen način. Več kot 3000 njegovih del je projiciranih na 25 platen v velikosti 3x5m ali več, dva izmed katerih se nahajata celo na tleh. Dobre pol ure dolga projekcija njegovih del nas popelje skozi Arles, Saint Rémy in Auvers-sur-Oise, kjer je Vincent ustvaril svoja najbolj poznana dela. Ustvarjalci razstave so nekatere slike oživili s posebnimi učinki, kot so: let ptic čez nebo, vijoč se dim iz dimnika, premikajoč vlak v ozadju ipd., katerim so dodali tudi primerne zvočne učinke. Skozi projekcijo nas spremljajo klasična glasbena dela, ki so v popolni simfoniji s slikarjevimi mojstrovinami. To je tudi ključni element, ki ustvari vzdušje in naredi razstavo nekaj posebnega. Čeprav nam tak pristop k umetnosti omogoči, da posebej opazimo podrobnosti vsake slike posebej in nas na poseben način popelje v pokrajin slike, nam kmalu postane jasno, da se niti približno ne more kosati z občudovanjem slike v živo: ko stojiš pred platnom in si skoraj lahko predstavljaš slikarja samega kako s spretnimi potegi iz barv ustvarja oblike. Skoraj olajšujoč občutek je, ko se zaveš, da bo, ravno zaradi tega razloga, umetnost v »klasični« obliki trajala večno.

V sredo sva imela najino učno uro španščine. Poučeval naju je Bartek, poljski študent turizma in španščine, ki trenutno, prav tako preko programa Erasmus, živi v Valencii.

Valencijski župan je zelo zagrizen za to, da bi Valencia postala čim bolj zelena in okolju prijazna. V okviru njegovega projekta so bile vožnje z javnim prevozom ta teden zastonj, v nedeljo pa je organiziral veliko kolesarsko turo po Valencii. Le ta se je zaključila na glavnem mestnem trgu, pred mestno hišo z nadvse nekvalitetnim koncertom »Queen tribute skupine« in nastopom deklet, ki trenirajo umetniško kolesarjenje. To je oblika tekmovalnega (običajno) notranjega kolesarjenja, v katerem športniki izvajajo gimnastične trike na za to specializiranih koles. Vaje se izvajajo pred sodniki v 5-minutnih točkah posamično, v parih ali ekipah s 4 ali 6 člani/cami.
Prvo neuradno svetovno prvenstvo v umetniškem kolesarjenju je potekalo že leta 1888, prvo uradno svetovno prvenstvo za moške je potekalo leta 1956, za ženske pa v 1970.