7. teden (14.10.−20.10.)

Es su trabajo en la vida lo que es la seducción definitiva

− Pablo Picasso

V ponedeljek sem se takoj ob prihodu v službo zapletla v pogovor s šefom o slovenskem šolskem sistemu. Prišla sva do ugotovitve, da je iz prej prejetih informacij dobil napačno predstavo o moji stopnji izobrazbe. Tako se je odločil, da mi bo dodelil mini projekt za naslednji mesec in pol mojega tukajšnjega bivanja. Manj kot 15 minut kasneje mi je že podal roko, me še ''bolj uradno'' sprejel v ekipo in že sem začela z delom.

Priprava plazmida (to je plazmidi so večinoma krožne (lahko tudi linearne) dvovijačne molekule DNK, sposobne samostojnega podvojevanja. Pogosto jih najdemo pri bakterijah, arhejah in tudi pri evkariontih) je metoda prečiščevanja in ekstrakcije DNK. Za purifikacijo plazmidne DNK iz bakterij je bilo razvitih veliko metod. Te vedno vključujejo tri korake:

• Rast bakterijske kulture

• Pobiranje in lizo bakterij

• Čiščenje plazmidne DNK

Plazmidi so skoraj vedno prečiščeni iz tekočih bakterijskih kultur, običajno E. coli, ki so bile preoblikovane in izolirane. Plazmidni vektorji po navadi kodirajo enega ali več genov za odpornost na antibiotike: na primer gen za odpornost na ampicilin ali kanamicin. V gojišče se doda enega izmed teh antibiotikov. Za bakterije, ki niso prevzele plazmidnega vektorja, se predpostavlja, da prav tako nimajo gena za odpornost. Na gojišču bodo zrasle zgolj odporne bakterije, to so torej tiste, ki so uspešno prejele vektor. Te se nato izolira in prečisti z metodo miniprep.

Miniprep (minipriprava) plazmidne DNK je hitra, small-scale izolacija plazmidne DNK iz bakterij. Temelji na metodi alkalne lize. Miniprepe se uporablja v procesu molekularnega kloniranja za analizo bakterijskih klonov. Povprečen izkoristek plazmidne DNK je med 50 in 100 μg, odvisno od seva.

Miniprep

V četrtek je na medicinski fakulteti potekal mednarodni seminar Looking for the Molecular Basis of Biological Processes and Metabolic Diseases, ki se ga je udeležila večina ljudi iz našega inštituta. Šlo je za tribute Vincente Rubiou, pomembnemu znanstveniku na našem inštitutu (med drugim je sodeloval tudi z Hansom Adolfom Krebsom, ta je najbolj poznan po odkritju dveh pomembnih metabolnih ciklov: sečnine in citronske kisline; slednjega po njemu imenujemo tudi Krebsov cikel. Za njegovo odkritje je leta 1953 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, ki si jo je delil s Fritzom Lipmannom), ki odhaja v pokoj. Seminar je trajal cel dan, po njem pa sem se s kolegi iz sosednjega laboratorija odpravila na večerjo.