4. teden (23.9.−29.9.)

Venir a Esapaña y quedarme un par de años es como un sueño.
– Lenny Kravitz

Ta teden se nam je v laboratoriju pridružil Guilherme iz Brazilije, ki bo naslednja tri leta v našem laboratoriju delal doktorat. S tem se je naša skupina lepo povečala in laboratorij prevzel timski duh.

Purifikacija (izolacija) beljakovin je niz postopkov, ki sva jih ta teden opravljali z Lidio. Njihov namen je izolirati eno ali več beljakovin iz kompleksne mešanice, običajno celic, tkiv ali celih organizmov. Čiščenje beljakovin je bistvenega pomena za karakterizacijo funkcij, strukture in interakcij beljakovin zanimanja. Postopek prečiščevanja lahko loči beljakovinske od nebeljakovinskih delov in želene beljakovine od ostalih. Ločitev ene beljakovine od vseh drugih je običajno najbolj težaven vidik čiščenja beljakovin. Koraki ločevanja običajno temeljijo na razlikah v velikosti beljakovin, fizikalno-kemijskih lastnostih in biološki aktivnosti.

Tako očiščene beljakovine zamrznemo v tekočem dušiku. Za to sva se z Lidio odpravili v kletne prostore. Ob vstopu v sobo z dušikom sem za seboj samodejno zaprla vrata. Na kar se je Lidia odzvala precej burno, rekoč, da se teh vrat ne zapira, saj bi v tem primeru lahko umrli. Mojemu zaprepadenemu ''saj se hecaš, kajne?'' pogledu je odgovorila z: ''Resnično, v Madridu se je kakšne tri mesece nazaj zadušila ženska, ker je zaprla vrata ravno take sobe in ni pri tem ni vklopila ventilacije.'' Po krajši pavzi pa dodala: ''Ampak ne, ne, brez skrbi, midve ne bova umrli''.

Guille pri delu

V torek zvečer smo se s fanti odpravili na Paella party, ki ga je organizirala ena izmed tukajšnjih Erasmus agencij. Ob nakupu pijače dobiš kuponček za zastonj krožnik paelle (= tradicionalna španska jed: posebna vrsta rižote s piščancem). Tam smo se zadržali kar nekaj časa in dve dvojici fantov sta se preizkusili v igri beer ponga. Luka in Maj sta celo dosegla drugo mesto in za nagrado dobila zastonj sobotni izlet za eno osebo z agencijo, ki je tekmovanje organizirala. Ker so sami v petek že leteli nazaj v Slovenijo, začetek študijskega leta se je namreč že nevarno naglo bližal, sta nagrado podarila Aliju.

Jaz sem se na izlet odpravila v nedeljo. Obiskala sem mestece Alicante in Rožnato laguno.

Območje okoli Alicanteja je bilo naseljeno že več kot 7000 let. Prva lovsko-nabiralska plemena so sem prišla iz srednje Evrope med leti 5000 in 3000 pr. n. št. Do leta 1000 pr. n. št. so grški in feničanski trgovci začeli obiskati vzhodni obale Španije ter tam ustvarili majhna trgovska pristanišča in domačinom predstavili abecedo, železo in lončarsko kolo.

V času vikinških napadov so se prebivalci umaknili v jedro polotoka in tako je v devetem stoletju, na vrhu tamkajšnjega hriba nastala trdnjava, danes imenovana Santa Bárbara. Podoba gore na kateri stoji od plaže spominja obraz, zato se imenuje "obraz Moor" in je ikona mesta Alicante. Danes pa je grad sestavljen iz treh trdnjav, ene na vrhu druge: najvišja je nastala v času muslimanske nadvlade Iberskega polotoka, srednja v času srednjega veka, najnovejša pa je zgrajena v arabskem slogu. Tako se ob sprehodu lepo opazi razlike v arhitekturnem stilu različnih kultur.

Med špansko državljansko vojno je grad služil kot zapor. Še danes je v nekaterih delih gradu opaziti vreznine takratnih zapornikov.

Čudovit razgled z vrha gradu (tako na mladenko kot na pokrajino v ozadju ;) )

Promenada Explanada de España, z obeh strani obkrožena s palmami, je tlakovana s 6.500.000 marmornatimi talnimi ploščicami, ki ustvarjajo valovito obliko velja za eno najlepših promenad v Španiji. 

Bazilika Santa María (14. – 16. stoletja), zgrajena v gotskem stilu nad nekdanjo glavno mošejo.

Po ogledu tega mesta smo se odpravili do Las Salinas de Torrevieja, enega izmed najbolj impresivnih naravnih parkov. Sestavljata ga dve veliki slani jezeri, razteza pa se čez 1.400 hektarjev in je povezan z oceanom skozi kanal znan kot Acequió, ki je bil ustvarjen z namenom pridobivanja soli iz oceana v 13. stoletju.

Ta naravni prostor zaradi visoke ravni slanosti v vodi predstavlja življenjski prostor le redkim predstavnikom flore. Le nekaj rastlin, kot je sinjezeleni členkar in različne vrste ločja, osočnika ter nekaterih drugih halofitov lahko preživijo v tako ekstremnem okolju. Vendar pa je na jugu jezera, kjer ravni soli niso tako visoke, mogoče najti sredozemsko vegetacijo kot so borovci in celo evkaliptusi.

Eno izmed dveh jezer je rožnate barve. Za to je odgovorna Halobacterium salinarum, ki, svojemu imenu navkljub, ni bakterija, temveč arheja. Rdečkasta barva se pojavi zaradi prisotnosti bacterioruberina, karotenoidnega barvila nahajajočega se znotraj celične membrane te arheje. Njegova glavna naloga je ščitenje celice pred škodo, ki bi se v njegovi odsotnosti pojavila na DNA zaradi UV sevanja. 

Ta arheja živi v sožitju s halofitno zeleno mikro algo Dunaliella Salina, ki jo najdemo predvsem v solinah. Za preživetje konstantno ustvarja visoke koncentracije β-karotena, ki jo ščiti pred intenzivno svetlobo, visoke koncentracije glicerola pa zagotavljajo zaščito pred osmotskim pritiskom poleg tega pa encimom zagotavlja nemoteno delovanje. Tako visoko koncentracijo ohranja s slabo prepustno celično membrano, hkrati pa kot odziv na visoko zunajcelično koncentracijo soli nenehno sintetizira velike količine glicerola iz škroba. Za komercialne namene so poskusili izolirati visoke koncentracije glicerola, ki jih D. Salina proizvede in čeprav je bilo dokazano, da bi bilo to mogoče, je ekonomski izkoristek nizek in biotehnološki proces, ki bi omogočal boljšega, ne obstaja.  

Satelitski pogled na jezero

Na žalost pa so dva tedna pred mojim obiskom tega naravnega parka to območje prizadele hude padavine, kar je bilo še vedno opaziti na barvi jezera. Ta je bila tako namesto pravljično rožnate bolj umazano rdečerjave barve.

Ne tako zelo rožnati jezero na dan mojega obiska