10. teden (4.11.−10.11.)

Trabajar mucho, viajar más!

Ta teden sem preživela precej delovno, saj sem v laboratorij hodila že zjutraj ter se vračala šele med peto in šesto popoldne. Fokusirala sem se predvsem na kloniranje plazmidov:

Najprej DNA fragmente podvojimo s tehniko PCR (blog 8. tedna). Preden se jim nato doda ligazo (encim, ki skupaj ''zlepi'' DNA verigi−v tem primeru sta to fragment skupaj z krožnim plazmidom), se jih še dodatno prečisti. Po kratki inkubaciji se novo ''zlepljene'' plazmide, ki vsebujejo želeni gen, vstavi v za to vnaprej pripravljene prokariontske celice. Po transformaciji (združitvi DNK s pristojnimi celicami), se bakterije razmaže na trdno agar gojišče. Iz teh se po inkubaciji ''pobere'' zrasle celične kolonije, ''namoči'' v PCR mešanico in prenese na novo, čisto gojišče. Po opravljenem PCRju, se vzorce spusti skozi gelsko elektroforezo, iz katere postane razvidno, katere celice so sprejele spremenjen plazmid in v kakšni količini. Izbere se najbolj ugodne. Iz na novem gojišču zraslih ugodnih kolonij se ustvari tekočo prekulturo, ki se inkubira čez noč, iz nje pa izvaja miniprep (blog 7 tedna).

Delanje razmaza na trdo agar gojišče

Ker semse v soboto posvetila počitku, sva se z Alijem v bližnje mesto Sagunto odpravila šele v nedeljo. Kar se je izkazalo za hudo napako, saj je to seveda pomenilo, da je vse zaprto. Tega za muzeje, kulturne znamenitosti in predvsem cerkve nisva pričakovala. Tako sva se zgolj sprehodila po mestu, si nekaj stvari ogledala od zunaj ter se kmalu vrnila domov. Edino, kar sva si uspela ogledati tudi od znotraj je bilo rimsko gledališče. Teatre Romano je bil leta 1896 razglašen za bien de Interés Cultural (=kategorija registra dediščine v Španiji. Izraz dobesedno pomeni "dobro za kulturni interes" in ne vključuje le materialne dediščine, kot so spomeniki ali umetniška dela, temveč tudi neopredmeteno kulturno dediščino, kot je jezik silbo gomero). Rimsko gledališče Sagunto se nahaja ob vznožju gore, na katerem stoji grad Sagunto. Zgrajen je bil sredi prvega stoletja. Pobočje hriba je bilo izkoriščeno za dvignjene linije sedežev v polkrožni obliki, ki jih lahko zasede do 8.000 gledalcev.